Nočna ura na Pohorju

Načrt: štiri ure po poteh Pohorja in vrnitev po mraku. Resničnost: šest ur, baterija čelovke tik pred koncem in gozd, ki ponoči zveni čisto drugače kot podnevi.

Kaj si misliš ob tretji uri

Prvo uro razmišljaš o formi. Drugo o življenju. Tretjo ne razmišljaš o ničemer — in prav to je tisto, kar te vrne. Čelovka pokaže le dva metra poti in to je dovolj. Preostanek poti si ustvariš sam.

“Ponoči ne tečeš od točke do točke. Tečeš od svetlobe do svetlobe.”

Ob polnoči sem obstal sredi tišine, ugasnil čelovko in dobro minuto gledal zvezde. Potem še dve uri v dolino, topel čaj v avtu in nasmeh od ušesa do ušesa.